Preskoči na glavno vsebino

Afriški živalski raj

Glasbena igra za otroke

Glasba: Anton J. KropivšekBesedilo: Tomaž Vrabič

African animal paradise
African animal paradise
African animal paradise
African animal paradise
African animal paradise
African animal paradise
African animal paradise

Koprodukcija: Glasbena matica Ljubljana, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana in Cankarjev dom LjubljanaPremiera: Cankarjev dom Ljubljana, 31. januar 2020

Režija: Eva Hribernik

Asistentka režije: Jasmina Ferenček

Zborovodkinja: Tatjana Dolenc Marinšek

Asistentki zborovodkinje: Neža Križnar in Tina Poljanšek

Pevska pedagoginja: Tanja Rupnik

Koreografija: Jana Kovač Valdés

Svetovalka za gib: Simona Kočar

Scenografija: Jaro Ješe

Kostumografija: Anjana Pavlič

Oblikovanje svetlobe: Samir Botonjić in Rok Rejc

Oblikovanje zvoka: Jasmina Bernjak

Producentki: Veronika Brvar in Barbara Rogelj

Fotografije: Janez Kotar in Matej Povše

Iz režijskega koncepta: “Posebnost te barvite predstave je v tem, da si odrske deske delijo mladi igralci in plesalci, otroški pevski zbor ter profesionalna igralka. Predstava poleg tega združuje tudi različna umetniška polja glasbenega gledališča, kot so glasba, igra, ples in vizualne umetnosti. Združevanje in povezovanje kot izhodišče za igriv projekt, v katerem ustvarjalci predstave in nastopajoči mladim gledalcem na navihan in humoren način predstavijo nenavadne afriške živali. Če tudi odraslim gledalcem – spremljevalcem uspemo prebuditi njihovega notranjega otroka vsaj za nekaj trenutkov, uprizoritev doseže svoj namen.”*

Iz kritike: “Ko smo vstopili v Štihovo dvorano Cankarjevega doma, kjer se je 31. januarja letos odvila premiera predstave, smo imeli občutek, da smo čisto zares vstopili v raj. Krožnost dvorane že sama po sebi oddaja posebno energijo, zaradi pripravljene puščavske scene z vsem zelenjem, katerega vzorci so s pomočjo luči odsevali po podlagah, pa je izgledala naravnost čarobno. Alja Kapun ni bila del predstave le kot igralka, ampak je bila po besedah režiserke Eve Hribernik zelo pomembna za vse mlade igralce, saj je stik s profesionalno igralko nanje vplival zelo pozitivno in so se zato lažje vživeli v igro. Za tako čudovito predstavo niso zadolženi le tisti, ki jih vidimo na odru in jih omenjamo v tem odzivu. V ozadju je ogromno dejavnikov in ljudi, ki so skriti očem. Če se tega zares zavedamo, take dobre predstave tem bolj cenimo. To je poudarila tudi režiserka Eva Hribernik, ki je dejala, da je gledališče rezultat medsebojnega dela, zaupanja in skupine.”* (Klara Gruden, SIGIC, 17.11.2020)