Deseti brat

Iz režijskega koncepta: “Svet, v katerega zre gledalec, je razdeljen na dvoje. Na eni strani imamo hladen svet, v katerem bivajo predstavniki najvišjega družbenega sloja, ki verjamejo v moč denarja in oblasti. Druga polovica sveta je zaznamovana s predstavniki nižjih družbenih slojev, ki verjamejo v moč svobode in ljubezni. To je topel svet. Nenehen stik in povezanost z naravo ljudem pomagata identificirati sebe kot sestavni del narave in vsega, kar je. Iz narave črpajo moč za delo in veselje do življenja. So prinašalci novega sveta. Zid, ki prostorsko ločuje dva svetova, je v resnici most, ki lahko združuje.”

Iz kritike:“Novomeška scena očitno rojeva svojevrstno glasbenogledališko ustvarjalnost, krojeno za domači oder in publiko, ki ji želi približati ta umetniški žanr s pomočjo kvalitetnih spevnih melodij v stilu italijanskih oper (Puccinija). V ospredje postavlja slovenske literarne teme, ki jih zaznamuje domačijski pridih folklornega glasbenega materiala. Sodeč po bučnih aplavzih, je delo poželo veliko odobravanje.” (Maia Juvanc, SIGIC, 28.11.2017)