Ex/odus radosti

Iz režijskega koncepta: “V trenutku se vse spremeni – preteklosti ni več, prihodnost je neznanka…. Ostane samo še sedanji trenutek. Umetnica zapusti svojo domovino in se poda na pot, v (za)upanju, da ponovno najde osebno srečo in svobodo. Protagonistka v predstavi je arhetip vseh umetnikov, ki iščejo svojo pot, na kateri bi se lahko v popolnosti izrazili. Antagonistka v naši predstavi, ki pooseblja družbeni sistem, je vedno korak pred umetnico. Je njena prihodnost. Postavlja ji prepreke in meje, ki otežujejo pot in izraz umetnice. Ta predstava je priložnost za gledalce, da se pridružijo umetniku na njegovi poti, da se srečajo z njegovo zgodbo in se hkrati soočijo sami s seboj. Smo pripravljeni sprejeti umetnikovo drugačnost? Ali polni nezaupanja drug do drugega pomagamo graditi družbeni sistem, ki zaustavlja ustvarjalnost in s tem sami sebi postavljamo meje?”

Iz kritike: “Predstava Ex/odus radosti je nastala na pobudo Maje Gal Štromar, ki je k pisanju Dnevnika neke migrantke spodbudila Jeleno Susnick. Ta je kot migrantka v času zadnjega vojnega konflikta v Beogradu zapustila svoje mesto ter poiskala mir in nove priložnosti v Sloveniji. Maja je Jelenin Dnevnik priredila za izvedbo na odru, glasbo pa je prispevala Natasha Bogojevich. In tako je po besedah ustvarjalk z veliko improvizacije, prilagajanja in umetniške svobode nastala “predstava, ki to ni”. Danostim prostora se je spretno prilagodila režiserka Eva Hribernik, ki z SKGG-jem redno sodeluje in se enako dobro znajde v vsebinsko in slogovno pogosto zelo različnih predstavah.”* (Tomaž Gržeta, SIGIC, 25.09.2019)