Heloiza (in abelard)

Iz režijskega koncepta: “V naši uprizoritvi se Abelard v iskanju resnice sooči s svojim notranjim svetom. Vse, kar se dogaja v njegovi notranjosti, se odraža tudi zunaj njega, v fizičnem svetu. Heloiza je tako v naši interpretaciji prispodoba za njegov ženski princip, ki si želi biti viden, slišan, izražen in sprejet. Abelard se neozaveščenega dela svoje notranjosti boji in pred resnico rajši zbeži, namesto, da bi se soočil z njo.”*

Iz kritike: “Kako tako specifično delo postaviti na gledališki oder, je tehtno premislila pri SKGG večkrat preizkušena režiserka Eva Hribernik. Odrsko postavitev si je zamislila kot izrazito togo in statično, kot bi želela še jasneje podčrtati neprizanesljivo in neusmiljeno togost srednjeveške družbe, čez katero se vpričo gledalcev lomita usodi dveh izjemnih, iz povprečja štrlečih posameznikov.”* (Tomaž Gržeta, Kritika, 17.1.2024)