Preskoči na glavno vsebino

Hiša usmiljenja

Komorna opera

Glasba: Tomaž SveteLibreto: Tomaž Svete po romanu Hiša Marije Pomočnice Ivana Cankarja

The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy
The house of mercy

Koprodukcija: lovensko komorno glasbeno gledališče in Cankarjev dom LjubljanaPremiera: Cankarjev dom Ljubljana, 23. oktober 2021

Režija: Eva Hribernik

Glasbeno vodstvo: Simon Dvoršak

Scenografija: Jaro Ješe

Kostumografija: Saša Krhen

Korepetitor: Iztok Kocen

Producentka: Katja Konvalinka

Fotografije: Darja Štravs Tisu

Iz režijskega koncepta: “Deklice Malči, Minka, Tina, Lojzka in Tončka v bolnišnici čakajo na smrt. Njihova duša je polna nemira, saj se nikakor ne uspejo prilagoditi okoliščinam zunanjega sveta in odnosom z najbližjimi sorodniki. Deklice so v tem svetu izgubljene. Njihova duša je preveč čista za to zlagano in umazano življenje, katerega predstavniki so Mati, Oče, Edvard, Grofica in Cecilija. Deklice hrepenijo po življenju onkraj smrti. Vrata v novo življenje jim v operi odpirata Kristus in Smrt. Kanarček pooseblja hrepenenje deklic. Tudi on si želi poleteti iz teme v svetlobo. Ali jim bo uspelo najti željeni dom in odrešitev onkraj smrti? Uprizoritev pušča odprt zaključek in prostor za aktivni razmislek gledalcev.”*


Iz kritik: “Režija Eve Hribernik je iz nastopajočih izvabila igralske razsežnosti in pretočno odrsko prezenco, ki je osvetlila nasprotje med neokrnjenim človeškim duhom in kriminalno nizkotnostjo. Dramaturški lok enodejanke se je postopoma in enosmerno stopnjeval in vodil k preobrazbi v katarzičnem finalu. Zaradi pomenljive odrske postavitve in svetlobnih efektov, usklajenih z glasbenimi poudarki, ter igre protagonistov je bil zadnji prizor izjemno ganljiv. Ob razprtju zavese in obratu nastopajočih proti občinstvu smo se gledalci v nekem momentu počutili, kot da smo del prizora. ”* (Maia Juvanc, SIGIC, 28.10.2021)