Mini opere II

Iz režijskega koncepta: “Projekt združuje pet krajših oper, ki so vsebinsko, žanrsko in stilsko raznolike. S prehajanjem od izvora misli v operi Anatomija misli, ki nam ne nakaže točnega časa in kraja dogajanja, se pot nadaljuje v vaški gostilni v operi Stari ima vedno prav. V njej spremljamo preprosto in ljudsko dogajanje med mlajšimi in starejšimi prebivalci, ki nosijo zgodbe preteklosti in prihodnosti v iskanju ljubezni. Vprašanje fizične in telesne nepokretnosti je izpostavljeno v operi Nepotrebna, kjer v dialogu med Prostitutko in Zdravnico zaznamo, da s propadom fizičnega telesa, ki je odveč in zamenljivo, odpade tudi kakršno koli moralno obsojanje in vrednotenje. V naslednji operi Uspavanka v sobi brez oken je prisotna absurdnost dogajanja v bolnišnici, kjer nihče nikoli ne umre in je smrt kot stanje večnosti. Edino, kar se lahko zgodi ljudem v bolnišnici, je to, da jim odrežejo ude. V zadnji operi Gaja, ki se giblje med vidnim in nevidnim svetom, pa smo tik pred propadom in nasilnim uničenjem sveta, ki ga predstavlja imaginarni gozd.”

Iz kritik: “Projekt Mini opere je produkt ustvarjalnih in motivacije polnih študentov dveh ljubljanskih umetniških akademij, Akademije za glasbo in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Z željo po ustvarjanju so k projektu samoiniciativno pristopili inštrumentalisti, za režijo pa je poskrbela Eva Hribernik. Vsako opero je režirala na svoj način, vendar je skozi celotno uprizoritev ohranjala dramaturško vodilno nit. Gledalec je po predstavi tako dobil občutek celote, čeprav se opere med seboj zelo razlikujejo.” (Nena Bogataj, Glasna, 29.03.2019)

“Prav temà, tišina, napetost, gong, igra svetlobe in sence so tisti, ki so bili od prvega trenutka rdeča nit uprizoritve. Če te pri prvih operah nisem zaznala, je bila tokrat zelo prezentna, in to kljub stilsko, žanrsko in vsebinsko zelo raznovrstnim glasbenim delom v trajanju do 15 minut. Nestrpno pričakujemo Mini opere III.” (Tanja Benedik, SIGIC, 22.02.2019)