Razcvet

Iz režijskega koncepta: 
“Predstava v središče postavi Aurelio in njen odnos do minevanja časa. Aurelia se s časom bori in ga želi ustaviti. V sebi bi rada zadržala pomlad. Pomlad je prispodoba za mladost, ki jo želi obdržati. Svoje starosti se boji, še bolj pa dejstva, da je njen čas »potekel« in je kot ženska »odcvetela«. Od trenutka rojstva nam čas začne odtekati. Življenje se nenehno spreminja in mi z njim. Kako vstopamo v ta proces? Kakšna je naša reakcija na spremembe, ki nam jih prinese življenje? Ali smo se pripravljeni prepustiti procesu življenja?”

Iz kritike:
“Režiserka opere Razcvet je bila Eva Hribernik. S komorno opero ima dovolj izkušenj, da ji Žurajeva ni delala težav. Njena členitev dogajanja na sedem slik je naravna, po svoje efektna, z osrednjim drevesom na sredini scene, s svojo simbolno vrednostjo in metaforo tako o življenju narave kot človeka, ki je le eden izmed njenih delcev, kar najbolj spoznavamo v prvi sliki, dialoškem srečanju med materjo Aurelio in hčerko, slikarko Anno, ki ji naroči, naj naslika cvetoče drevo, ker sama ni več cvetoča, ampak usiha.” (Marijan Zlobec, KRITIK.si, 6.6.2025)